Les

Slovenska lesna industrija daje kruh 25.000 zaposlenim in večji del proizvodnje izvozi. Les je zanjo ključnega pomena. Zavedati se moramo, da lesarstvo kljub razmeroma veliki delovni intenzivnosti te panoge v EU15 doživlja gospodarsko rast! Žal se je zdaj pokazalo, kako lahko neki politični cilj, ki podpira proizvodnjo in rabo obnovljivih virov energije, neugodno vpliva na druge dejavnosti oziroma spremeni pogoje poslovanja, ko:

– vodi do potencialnega primanjkljaja lesne surovine v lesni industriji, ki je okolju prijazna;

– vodi do povečane rabe proizvodov iz drugih materialov, ki niso obnovljivi in jih ni mogoče reciklirati, za povrh pa so še energijsko potratnejši kakor les;

– vodi do povečanega pritiska na gozdne vire, kar še dodatno ogroža biološko raznovrstnost.

Zato lesa, ki je še primeren za proizvodnjo lesnih izdelkov, ne smemo neposredno uporabljati v energetske namene. Energetski trg naj se vodi po načelih proste trgovine. Z vidika višje materialne učinkovitosti je treba upoštevati ogljikov in življenjski ciklus tako, da lahko lesne proizvode, ki končajo svojo uporabnost, ponovno izkoristimo korak za korakom; najprej izdelek ponovno uporabimo, temu sledi recikliranje, šele na koncu pa odpadek uporabimo v energetske namene. Za energetske namene bi lahko uporabili odpadni zaščitni les, ki ga ne smemo reciklirati in predstavlja veliko nevarnost za okolje. Takšna izraba lesnih izdelkov bi maksimirala učinkovitost lesnih izdelkov pri zmanjševanju emisij ogljikovega dioksida.

Spodbujanje proizvodnje lesnih izdelkov

Uporaba lesa kot obnovljivega vira energije se v tem času neupravičeno preveč poudarja, medtem ko je raba lesa za proizvodnjo lesenih izdelkov neupravičeno zapostavljena. Glede na znanstveno dokazano dejstvo, da dolgotrajno shranjevanje ogljikovega dioksida v lesnih proizvodih predstavlja ponor ogljikovega dioksida, bi proizvodnja lesnih izdelkov morala biti maksimalno spodbujena za doseganje ciljev, zajetih v kjotskem protokolu.

Po študiji evropskega združenja izdelovalcev ivernih plošč (EPF 2000) je dodana vrednost pri energijski rabi »lesne biomase« 118 evrov/t lesne biomase in zaposlenost 2 del. uri/t lesne biomase, pri predelavi v lesne izdelke pa 1044 evrov/t lesne biomase in zaposlenost 54 del. ur/t lesne biomase. Iz teh podatkov je dobro razvidno, da je uporaba lesa za lesne proizvode z gospodarskega vidika veliko bolj smiselna.

V Sloveniji se lahko odločimo, da v prihodnje ne bomo več imeli lesne industrije. Namesto na lesenih stolih bomo sedeli na plastičnih, spali bomo na postelji iz aluminija ter hrano pripravljali v kuhinji iz stekla in nerjaveče pločevine. Vendar se moramo zavedati, da za proizvodnjo žaganega lesa potrebujemo le 30–40 kWh/m³, za vezani les 60–80 kWh/m³, za iverne plošče 120–160 kWh/m³, za srednje goste vlaknene plošče (MDF) do 200 kWh/m³, za papir 500–1000 kWh/t, za jeklo 3000 kWh/t in za aluminij kar 70.000 kWh/t! Če bi ves les porabili za energetske namene, pohištvo pa pričeli izdelovati iz aluminija ali plastičnih materialov, bi imeli torej ob sklenitvi energijskega cikla celo negativne učinke, saj bi se poraba energije na enoto proizvoda povečala, kar nam ne bi uspelo pokriti z uporabo lesne biomase. Strokovnjaki opozarjamo, da je na problem treba pogledati celostno. Načelno ne nasprotujemo uporabi lesa za energetske namene, ne more pa država umetno preusmeriti tokov lesne mase zato, da bo izpolnila svoje obveznosti do kjotskega protokola.

Drugačna pot do biomase

Energetiki velikokrat pozabljajo, da bi biomaso lahko pridobili tudi drugače. Industrijska konoplja zagotavlja višji hektarski donos biomase kakor drevesa. Za energetske namene bi lahko uporabili tudi odpadni les, les na koncu njegove uporabnosti. Poleg plastike, steklovine in papirja bi morali ločeno zbirati tudi lesne odpadke in jih uporabili v energetske namene. V Evropi že obratujejo naprave, ki omogočajo okolju prijazno sežiganje odpadnega lesa, zaščitenega z zaščitnimi sredstvi na osnovi težkih kovin, arzena in kreozotnega olja. Pri nas takšne naprave žal še nimamo. V Sloveniji velikokrat pozabljamo, da je takšen les poseben odpadek, ki predstavlja nevarnost za okolje in človeka. Pustimo ga razpadati kar v naravi ali ga celo sežigamo v pečeh, ki temu niso namenjene. Ob prepovedi kurjenja takšnega lesa bomo v celovito reševanje te problematike prej ali slej prisiljeni, saj bo odlaganje lesa na deponije v bližnji prihodnosti v EU močno obdavčeno. Pri anaerobni razgradnji lesa se namreč sproščajo velike količine toplogrednega plina metana.

Slovensko ministrstvo za okolje, prostor in energijo naj razmisli o smiselnosti celovitega subvencioniranja porabe lesne biomase le v energetske namene. Predlagamo, da bi namesto tega spodbujalo sečnjo na območjih, kjer to zaradi nedostopnosti ni vedno ekonomsko upravičeno. S svojimi ukrepi mora enakopravno spodbujati tudi lesno industrijo ter naprave za predelavo in obdelavo lesa, saj so lesni ostanki pomemben depo ogljikovega dioksida in tako še bolj kakor energijski vir prispevajo k znižanju emisij toplogrednih plinov.

Post Tags
About Author: admin