Živo srebro v ribah manj strupeno

Živo srebro v ribah manj strupeno

Ena izmed škodljivih snovi, ki se kopičijo v okolju, je tudi živo srebro. Nalaga se v živih organizmih – veliko naj bi ga bilo v nekaterih velikih ribah, kot sta tuna in mečarica, pa tudi v sladkovodnih ribah, ki živijo pri dnu. To je potencialni nevrotoksin, nevaren predvsem za razvijajoče se organizme, saj lahko poškoduje vid, sluh in govor, povzroči tremor, izgubo mišične koordinacije, zato nekateri odsvetujejo nosečnicam uživanje omenjenih rib. Skupina strokovnjakov z univerze v Stanfordu pa domneva, da živo srebro v ribah človeškemu organizmu le ni tako nevarno. Kot reaktivni element se veže z metilnimi skupinami, torej ogljikovimi in vodikovimi atomi. Vodja projekta George Graham pojasnjuje, da naj bi bilo živo srebro hkrati vezano z ogljikovimi in žveplovimi ioni. A ker je žveplo bolj reaktivno kot metilne skupine in bolje veže živo srebro nase, je manj verjetno, da se v telesu presnavlja. Svoje ugotovitve so potrdili z rentgensko spektroskopijo živosrebrnih spojin v ribjem tkivu. Zdaj nameravajo analizirati, kako se omenjene spojine vedejo v tkivu sesalcev. Če je živo srebro v človeškem organizmu prav tako nereaktivno kot v ribjem mesu, zapusti naše telo takšno in v skoraj isti količini, kakor smo ga zaužili, zato je povsem nenevarno. Reuters

Pica zaradi paradižnika varovalno živilo?

Dr. Silvano Gallus z Inštituta Maria Negrija je presenečen nad izsledki raziskave o koristnosti priljubljene pice. Zaveda se, da paradižnik, s katerim oblagajo testo, varuje pred določenimi oblikami raka. Toda sklep njegove raziskave ne poudarja zdravilnosti samo paradižnika, temveč pice kot celote. Ugotovil je namreč, da njeno redno uživanje zmanjša verjetnost za razvoj raka na grlu kar za 59 odstotkov. Prav tako varuje pred nastankom raka v ustih in v črevesju. Tisti, ki jeste pico vsaj enkrat na teden, ste že nekaj storili za zdravje, je prepričan Gallus. 

Manj dela za več zdravja

Že dolgo je znano, da se krvni tlak s starostjo veča. Znanih je tudi kar nekaj dejavnikov, ki povišujejo vrednost spodnjega in zgornjega pritiska. A človeški organizem je vendarle tako zapleten, da se do povsem natančnega razumevanja mehanizmov nastajanja hipertenzije ni dokopal še nihče. Višji krvni tlak v starejših letih je značilen le za moderne družbe. Pri primitivnih ljudstvih imajo tudi najstarejši nizek tlak. V čem se torej naš način življenja razlikuje od bolj prvinskega, kakršnega ponekod še vedno poznajo? Prav gotovo večina ljudi najprej pomisli na stres. Dr. Paul Landsbergis, profesor na Sinai School of Medicine v New Yorku, je razmišljal podobno. Največ stresa doživljamo na delovnem mestu, je prepričan, zato je postavil hipotezo: čim manj samostojnosti ima posameznik pri delu in čim bolj je njegovo delo pod drobnogledom, večji stres doživlja, kar pomeni tudi večjo prizadetost ožilja in posledično višji krvni tlak. Tako sklepanje se je izkazalo za pravilno. Delovne razmere bi se nedvomno morale spremeniti. Vsakdo potrebuje več svobode pri odločanju in ljudem nikakor ne bi smeli vsiljevati vnaprej določenih načinov razmišljanja, verjame Landsbergis. Zato delo ne bi smelo biti organizirano tako togo, kot smo vajeni. Tudi nadurno ne bi smelo biti obvezno, ampak prostovoljno. Vsak delavec ima svoje želje in potrebe, družino in prijatelje. Za dober delovni rezultat je treba zadovoljiti potrebe na več področjih. Le vsebinsko poln delavec bo produktiven, inovativen in koristen za celotni delovni proces in podjetje. Za povrh bo bolj zdrav. Delo, ko je človek na vrhuncu moči,ne bi bilo tako pogosto prekinjano zaradi bolezni srca in ožilja. Ko bo družba spoznala, da bistvo življenja ni zgolj naporno delo, bomo vsi bolj zdravi. 

Naravne spojine v kremah

Za mladosten videz naj ne bi zadoščala le zdrava prehrana, potrebujete tudi negovalno kozmetiko, obogateno z naravnimi sestavinami. Analize kažejo, da se je povpraševanje po izdelkih, ki vsebujejo vitamin C, olje grenivkinih semen, zeleni čaj in sojine izvlečke, občutno povečalo. Ali so v resnici učinkovitejši? Kanadska dermatologinja Lisa Kellet odločno zatrjuje, da nobena izmed naravnih sestavin dokazano ne varuje pred staranjem kože. Učinkovit naj bi bil le vitamin A. Ta spreminja strukturo kolagena pod površino kože in spodbuja njegovo rast. Vitamina C in E pa sta antioksidanta, ki morda varujeta tudi kožo pred škodljivimi prostimi radikali. Toda ali sta v resnici učinkovita, ne ve nihče. Velik problem negovalne kozmetike, ki želi uporabljati naravne vire vitaminov, je njihova nestabilnost. V stiku s svetlobo ali kisikom njihova učinkovitost izgine. Zaradi tega jih pakirajo v majhne, za svetlobo neprepustne embalaže. Najdražja kozmetika še ni najboljša. Vsako jutro, pozimi in poleti, tako moški kot ženske nanesite na kožo kremo z zaščitnim faktorjem, ki vsebuje med drugim titan ali cinkov oksid. Prekrijte jo z vlažilno kremo, obogateno z vitaminom C ali E. Zvečer jo dobro očistite in vtrite negovalno kremo z vitaminom A, svetuje Kelletova. 

Post Tags
About Author: admin